Skrivnostne stopinje, le od koga so? Pojavile so se v igralnici pri Delfinčkih. Vsak dan so nas stopinje do nekoga pripeljale in sicer do lisičke, sovice in miške. A niso bile od njih. Končno se je pokazal ta skrivnostnež – bil je Zverjasec. A če smo se ga kaj ustrašili? Prav nič. Saj smo preko pravljice o Zverjascu ugotovili, da se on še miške boji. Zakaj bi se ga potem mi bali.
V okviru dejavnosti smo spoznali nekaj pravil, delali piškotke, ki smo jih poimenovali »Zverjaščeve tace« in veste kaj prav nič niso imeli okusa po nogah – ampak le po sladki čokoladi. V Zverjaščevi senzorni vreči smo tipali različne predmete in ugibali kaj sta v vrečo skrili Mateja in Tina. Prav super nam je šlo. V novembru nas čaka nova pravljična dogodivščina, saj bomo spoznali novo pravljico. A Zverjasec bo še nekaj časa ostal z nami v naši igralnici. Skrbel bo, da pravila, ki smo jih skupaj spoznali, ne bodo utonila v pozabo.
Zapisali: Mateja in Tina, vzgojiteljici skupine Delfinčki
